Speleovivarium Erwin Pichl

V drugi polovici sedemdesetih let je vse večji pritisk človeške dejavnosti na občutljive podzemne ekosisteme tržaškega Krasa vzpostavil potrebo po študiju jamskega rastlinstva in živalstva (med katerimi tudi redke in občutljive človeške ribice) izven njihovega naravnega okolja. Ta izbira je, poleg potrebe po vzreji in razmnoževanju repatega krkona v ujetništvu za namene preučevanja bioloških značilnosti in načrtovanja ponovnega naseljevanja, nastala iz potrebe po seznanjanju splošne javnosti o speleobiologiji. Te obširne vede se mnogi raziskovalci odrekajo zaradi slabega poznavanja zahtevnih raziskovalnih metod, ki so potrebne za varen ogled naravnih jam.